POZDRAV JUTRANJEMU SONCU

Ker sem vedelam, da me v nadaljevanju dneva čaka pleskanje, sem prelepo, hladno in sončno torkovo jutro izkoristila za jutranji sprehod. Ja, tokrat je maraton le pustil svoje posledice. Bolele so roke, bolele so noge, a najhuje so jo odnesla kolena. Ooo, levo je bilo dva dni praktično neuporabno. ...in v trakšnih trenutkih pomaga sprehod - hoja, hoja in še enkrat hoja. Bolj dolgo sem hodila, bolje je bilo. Danes so noge že z veseljem požirale svoj 12 kilometrski raztek. Mmm, prav fajn je bilo. Včeraj zjutraj pa lepo, leeepo.

MARATON BENETKE - FOTO UTRINKI

Včeraj sem poskušala z besedami orisati nedeljski maraton v Benetkah, danes dodajam nekaj fotografskih utrinkov, ki sem jih našla na spletu. Svojih fotografij nimam letos nič, a tudi na spletu se jih najde zeeeelo malo. Očitno je bilo res hudo, hudo grdo vreme. 

TALE JE BIL NAJHUJŠI!

MARATON BENETKE

Malo pred sedmo uro zjutraj smo pobasali svoje tekaške stvari in se napotili proti štartu, ki je bil 40 km oddaljen od Benetk. 

Štartali smo v majhnem mestecu Stra blizu Padove, od koder je trasa potekala vzdolž slikovitega kanala rečice Brenta -  "Riviera del Brenta". Proga nas je za tem vodila skozi predmestje Bentek, in skozi največji park v Evropi - Parko San Giuliano. V osrčje Benetk nas je vodil 4 km dolg Most Svobode - Ponte della Liberta, od koder smo preko številnih majhnih mostičkov , mimo trga svetega Marka in Doževe palače pritekli v cilj.

Ob osmi uri zjutraj je termometer na štartu kazal 11 stopinj, izza oblakov pa je pričelo kukati prvo jutranje sonce. Ooo, seveda je veter žgal že od ranega jutra. Le kdo bi si mislil, da se bo že čez pol ure vreme preobrnilo popolnoma v drugo smer. Oblekla sva kratke hlače in majico s kratkimi rokavi in se podala na štart. A kot sem rekla, že čez 20 minut, se je nebo zaprlo in pričelo je deževati. 

Ob 9 uri in 15 minut nas je pok pištole pognal preko štartne linije. Vedela sem da bo težko, a da bo tako težko si nisem mislila niti v sanjah. Temperatura se je krepko znižala, dež je neusmiljeno padal vso pot, a najhujša je bila burja, ki je v sunkih pihala s hitrostjo več kot 50 km/h. Zavetrje skora ni pomagalo, saj je veter neusmiljeno od štarta do cilja butal v glavo, včasih pa je kakšen sunek udaril tudi z boka. 

Takoj mi je postalo jasno, da ni dan za postavljanje rekordov. Bolj kot tek je bila borba za preživetje. Tekli smo in tekli, ter se borili z vetrom. A najhuje nas je dočakalalo na 34-tem kilometru, ko smo se podali preko 4 km dolgega mostu Liberta v Benetke. To se ne da opisati, to moraš enostavno doživeti. Močan bočni veter, nas je premikal levo in desno po cesti. Tako je pihalo, da je od časa do časa zaradi sunka vetra leva noga butnila v desno. Oooo, mnogo tekačev na mostu ni teklo, temveč hodilo. 

Na 38-tem kilometru nisem več čutila ne rok ne prstov na nogi. V trenutku me je po celem telesu spreletelo - oblil me je nepopisni mraz. Samo 4 km še, to boš pa ja zdržala sem si rekla, stisnila zobe in se vzdolž obale čez visoke luže in preko številnih mostičkov podala do cilja. 

Kljub groznim razmeram, mi je uspelo ponoviti lanski rezultat. Maraton sem odtekla v času 3:20:40. in zasedla 20-to mesto absolutno in 3. v kategoriji. Kar pa sploh ni slabo. 

A morali bi nas videti v cilju. Pobrali smo vsak svojo vrečo s suhimi oblačili, ter se podali v slačilnico. A groza! Od mraza nisem mogla ne razvezati vreče, kaj šele da bi se preoblekla. Ženske v slačilnici smo se tako tresle, da so nam morale na pomoč priskočiti prijazne organizatorke, ki so poskrbele, da smo odvrgle mokre cunje in se ponovno znašle v suhih. 
Ooo, saj sem vedela, da bom v cilju brez energije in da me bo zeblo, a da me bo tako treslo še slabo uro po prihodu v cilj, si nisem mislila niti v sanjah. 

Ja, res je. Tokrat sem naredila eno veliko napako. Premalo sem se oblekla. Zaradi jutranjega vremena sem v avtu pustila rokavček in rokavice. Ej, kako prav bi mi  prišle tokrat na teku. A tako je to v življenju. Z vsako novo dogodivščino se tudi nekaj novega naučiš, a ne?

In nekaj vem zagotovo. Maratona v Benetkah ne bom pozabila nikoli. Dogodivščina bo za vedno ostala zapisana v mojem spominu.

MI JE LE USPELO

Sem se morala kar podvizati, da mi je uspelo ustvariti še en kos oblačilca. Ha, mi je le uspelo pravočasno končati. Darilce je gotovo.

SPECIMO KRUH

Vremenoslovci nam napovedujejoo, da bomo konec tedna okusili prvi letošnji mraz. A nič zato. Doma si lahko pričaramo toplo dišeče vzdušje. Specimo kruh!

DOMAČI TOAST

Sestavine:

• 700 g bele moke
• kocka kvasa
• žlička sladkorja
• žlička soli
• 5 dag kokosovega masla
• 1 dcl navadnega jogurta
• cca. 2 dcl tople vode

Moko presejem v skledo in vanjo naredim jamico. Noter nadrobim kvas in ga posujem z žličko sladkorja. Jamico zalijem s toplo vodo in počakam cca. 10 minut, da kvasec kipne. Za tem dodam sol, jogurt in maslo, ter sestavine zmiksam. Vodo dolivam postopoma in po potrebi.

Zmiksano in pregneteno testo enakomerno razporedim po pravokotnem, namaščenem pekaču in ga pokrijem s kuhinsko krpo. Vzhaja naj približno 45 minut. 

Pekač s kipjenim testom postavim v segreto pečico in spečem kruh. Pečem približno 45 minuta na temperaturi 200 stopinj.

Pečen kruh zvrnem in pekača in počakam, da se ohladi. 

Kombinacija z maslom in figovo marmelado je odlična.

RAZTEZNA VADBA

Raztezna vadba je zelo koristna, nepravilno raztezanje pa je lahko zelo boleče. S pravilno in redno raztezno vadbo sprostimo napete mišice in preprečimo poškodbe. 

Učinki raztezanja pri teku ne bodo vidni v trenutku, vendar je vadba na daljši rok zelo učinkovita. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo napisanih veliko člankov o tem, kako z raztezno vadbo odpravimo poškodbe in izboljšamo hitrost. Ker pa obljubljeni učinki niso bili vidno takoj in so se kljub raztezanju pojavljale poškodbe, je bilo veliko tekačev razočaranih.

Tekači si pogosto delamo iluzije. Če je koristno že malo raztezne vadbe, potem bo veliko raztezne vadbe še toliko koristnejše. Torej, če je raztezanje do neke mere tako učinkovito, se želimo raztezati še nekoliko bolj in dlje, tako da bomo prožni kot elastika. Zaradi tega prihaja do poškodb. Ko so se razširile govorice, da je raztezna vadba tretji najpogostejši povrzočitelj poškodb pri teku, je šlo veliko tekačev v drugo skrajnost in so vadbo popolnoma opustili.

Dejstvo je, da redna in pravilna raztezna vadba dejansko zmanjša možnost poškodb. S pravilnim raztezanjem lahko na varen način povečamo gibljivost in za to ne potrebujemo veliko časa.

Zakaj raztezna vadba?

Tek krepi velike mišične skupine po zadnji strani telesa: mečnične, zadnje stegenske mišice in mišice spodnjega dela hrbta. MIšice postajajo močnejše in hkrati tudi bolj napete. Če ne izvajamo redne raztezne vadbe, bodo te pomembne mišične skupine postale vedno bolj napete in povečala se bo možnost poškodb. Dotik tal s prsti na rokah postane praktično nemogoč.

MIšice spodnjega dela hrbta so izredno močne. S tekom te mišice še dodatno okrepimo, hrbtenica se še dodatno okrepi in poveča pritisk na živce in šibke ali poškodovane medvretenčne ploščice. Pravilna raztezna vadba sprosti napetost v hrbetnici in poveča gibljivost.

Težave s koleni se pojavijo, kadar je zaradi pretiravanja porušeno ravnotežje med močnimi mišicami na zadnji strani stegna in šibkimi mišicami sprednje strani stegna. Ponavadi niti ne opazimo, da mečnične mišice postajajo vedno bolj napete. Pravijo, da se brez raztezanja tekaška moč močno zmanjša.

 

 

TAKO KOT SO POČELI VČASIH

Zrastla je dobra gajbica grozdja. Trgatev je bila gotova v pol ure. Iz kleti smo privlekli star sokovnik na paro in popoldan je nastalo par litrov grozdnega sirupa. Po starinsko.