Že res, da je obdobje neznosne vročine že zdavnaj mimo, a vseeno si velja zapomniti naslednje:
Dehidracija lahko ubije sicer zdravega človeka, zato je boj proti njej v vročem vremenu vreden vsega upoštevanja. Med vzdržljivostno vadbo lahko izgubimo zelo veliko vode. Maratonci lahko z znojenjem izgubijo tudi do 8 odstotkov svoje teže. Že dvoodstotna izguba teže zaradi znojenja lahko škoduje dosežku, ko pa se odstotek izgubljene telesne teže zaradi oddane vode približa petim procentom je vpliv na rezultat porazen.
Kadar vadimo v vročem vremenu se bomo nujno nekoliko izsušili. Vedeti moramo, da občutek žeje zamuja. Oglasi se, ko z znojenjem izgubimo že 1-2 odstotka telesne teže. Suha usta so zanesljiv znak, da je treba piti.
Vendar mehanizem žeje potrebuje čas, da iz raznih delov telesa zbere podatke, jih interpretira, ter se ustrezno odzove. To pomeni, da bomo precej izsušeni že kakšne pol ure prej, preden nas bo zažejalo. Ta zaostanek naredi primankljaj, ki ga najverjetneje ne bomo mogli nadomestiti, dokler se po končani vadbi ali tekmi ne bomo dodobra prepojili s tekočino.
Drug problem v zvezi z dehidracijo je hitrost praznjenja tekočine iz želodca med naprezanjem. Želodec lahko predela približno liter tekočine na uro. Torej, če na uro izgubljamo več kot liter tekočine, se bodo počasi pričeli kazati znaki dehidracije.
Takoj ko pričnemo trenirati v vročem vremenu, je priporočljivo, da na vsakih 10 do 15 minut popijemo 150 - 250 ml vode, s čimer bomo dosegli količino, ki jo lahko želodec predela v eni uri. Hladne pijače (7-8 stopinj) se iz želodca praznijo hitreje kakor mlačne.
Eden od pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitrost praznjenja tekočine iz želodca, je količina sladkorja in elektrolitov pomešanih z vodo. Če je koncentracija sladkorja v raztopini večja od 2,5% se tekočina iz želodca prazni počasneje in telo je ne bo dobilo tako hitro kot jo potrebuje. Športni napitki ustrezne sestave ta učinek zmanjšujejo.
Dehidracija lahko ubije sicer zdravega človeka, zato je boj proti njej v vročem vremenu vreden vsega upoštevanja. Med vzdržljivostno vadbo lahko izgubimo zelo veliko vode. Maratonci lahko z znojenjem izgubijo tudi do 8 odstotkov svoje teže. Že dvoodstotna izguba teže zaradi znojenja lahko škoduje dosežku, ko pa se odstotek izgubljene telesne teže zaradi oddane vode približa petim procentom je vpliv na rezultat porazen.
Kadar vadimo v vročem vremenu se bomo nujno nekoliko izsušili. Vedeti moramo, da občutek žeje zamuja. Oglasi se, ko z znojenjem izgubimo že 1-2 odstotka telesne teže. Suha usta so zanesljiv znak, da je treba piti.
Vendar mehanizem žeje potrebuje čas, da iz raznih delov telesa zbere podatke, jih interpretira, ter se ustrezno odzove. To pomeni, da bomo precej izsušeni že kakšne pol ure prej, preden nas bo zažejalo. Ta zaostanek naredi primankljaj, ki ga najverjetneje ne bomo mogli nadomestiti, dokler se po končani vadbi ali tekmi ne bomo dodobra prepojili s tekočino.
Drug problem v zvezi z dehidracijo je hitrost praznjenja tekočine iz želodca med naprezanjem. Želodec lahko predela približno liter tekočine na uro. Torej, če na uro izgubljamo več kot liter tekočine, se bodo počasi pričeli kazati znaki dehidracije.
Takoj ko pričnemo trenirati v vročem vremenu, je priporočljivo, da na vsakih 10 do 15 minut popijemo 150 - 250 ml vode, s čimer bomo dosegli količino, ki jo lahko želodec predela v eni uri. Hladne pijače (7-8 stopinj) se iz želodca praznijo hitreje kakor mlačne.
Eden od pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitrost praznjenja tekočine iz želodca, je količina sladkorja in elektrolitov pomešanih z vodo. Če je koncentracija sladkorja v raztopini večja od 2,5% se tekočina iz želodca prazni počasneje in telo je ne bo dobilo tako hitro kot jo potrebuje. Športni napitki ustrezne sestave ta učinek zmanjšujejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar