ŠE NI PREPOZNO

Ej, sem bila že prepričana, da letos ne bo nič. Da sem jih zamudila, ker nas ni bilo doma in si nismo vzeli časa. Že konec avgusta so mi rekli, da jih več ni. Da so jih obrali, ko smo mi še veselo čofotali v morju.

No, sem si mislila, bomo pa letošnjo zimo brez. Saj bomo preživeli, ko pa imamo še druge.

Pa je nastopila sobota, ki smo jo po dolgem času preživeli doma. Že prejšnji dan sem bila odločena. Grem pogledat, mogoče pa jih na tržnici še imajo. Slive. Oooo, seveda so jih imeli. Koliko hočeš. Domače, sladke, sočne,... Takšne kot morajo biti za marmelado.

En, dva, tri in že sem bila na poti domov s polno košaro sliv.

Hitro sem jih očistila in izkoščičila.

Jih narezala na koščke. Džem imamo najraje.

Zmešala s sladkorjem in želinom.

...in kmalu so bile sklede polne. Le na štedilnik je je bilo še potrebno postaviti.

Minila je dobra ura in tudi kozarčki slastne slivovoe marmelade so bili polni.

PA JO LE IMAMO! SLIVOVO MARMELADO NAMREČ!