AKTIVNA PRIPRAVA NA MARATON

Prehajam skozi najtežje obdobje priprav za maraton. Pred mano so še trije težki tedni, za mano pa tudi kar nekaj lepih treningov, vključno z dvema več kot uspešno zaključenima tekmama, dolgi tek - 36 km in ....

V petek je bilo divje. Prvič v življenju sem imela pred treningom tremo. Zakaj? Zato, ker sem ta isti trening poskušala odteči že v torek, a me je prevelika utrujenost po nedeljskem dolgem teku zaustavila že na tretji ponovitvi. Končala sem, se raztekla in trening prestavila na petek. Torej, čakala me je serija teka na 2 km oz. 8 x 2000 v stopnjevanjem tempu od 4:24 do 4:19 / km. Vedela sem, da sem sposobna in da to zmorem, a vseeno sem imela pomisleke. Osem takšnih ponovitev s pavzo minuta in 40 sekund, ni trening, ki bi ga kar stresel iz rokava. Hudič je. Če začneš prehitro zdržiš dve ali pa tri serije, potem pa te zabije in se komaj privlečeš do konca če se. Zato je bolje, da začneš par sekund počasneje in tempo proti koncu stopnjuješ.

Pa sva šla. Sašo je narekoval ritem in spremljel štoparico, jaz pa sem le tekla in tekla. Že po dveh serijah sem vedela, da bom prišla do konca. In tudi sem. In to v stopnjevanem ritmu, kar sploh ni lahko. Res mi ni bilo kot sprehod in prav vesela sem bila, ko sem prišla do konca. Oooo, tudi utrujena sem bila kar fajn. Tako fajn, da je bil po dolgem času moten tudi moj spanec. 

A v soboto ni bilo počitka. Doma je čakala cela gora opravil, pranje perila in zanemarjen vrt. 4 ure sem se aktivno ukravjala z vrtnarskim vzdržljivostnim športom in vrtnine spravila v red. In ker se mi je popoldan takoooo zaluštalo nekaj sladkega sem hitro poguglala in našla odličen recept za sočno pito (ooo, seveda vam bom v naslednjih dneh izdala tudi ta recept). In seveda, dan po težkem treningu je čas za kratek raztek, zato sem tik pred večerom še na hitro smuknila v tekaška oblačila in se za pol urce podala na kratek raztek. 

Sem mislila, da mi bo na teku težko, pa sploh ni bilo. Prav uživala sem, a danes. Ojoj, ojoj. Na planu je pisalo 22 km v lahkotnem tempu. Pa nisem bila prepričana, da bom zmogla. Prvih 6 km je bilo težko težkih, nato se je na pol okamenelo telo sprostilo in zalaufalo, bati so se namazali in je zletelo, a po 16-tih km so noge rekle dosti je in kot megla sem se odvlekla do doma. 

Ja, včasih so res naporni ti teki, a jutri je pavza in vem, da bo v torek vse lažje. Noge bodo ponovno spočite in spet bo letelo kot namazano. A če hočeš napredovat, je potrebno včasih tudi malo potrpeti. A ne?