nedelja, 16. september 2012

PRESENETILA SAMO SEBE!

Že odkar smo prišli z morja čutim, da se mi forma dviguje in stopnjuje. V teku neizmerno uživam in ni mi težko. Že prejšnji vikend sem na Teku okoli jezera na Bledu za skoraj 3 minute izboljšala svoj lanski čas, danes pa me je čakalo 21 km na 3. Eko maratonu v Mariboru. 

Neka strašna tekmovalna evforija me res ni prežemala, a počutila sem se odlično. Noge so bile spočite, čeprav se za to tekmo nisem posebej pripravljala. Ta teden sem res nekoliko zmanjšala kilometrino, a v prvem planu je še vedno maraton, ki me čaka 28. oktobra.

Koliko boš začela, me je včeraj vprašal Sašo. Ne vem, kaj misliš? Poskusi tempo okrog 4:25, kar je skupni čas okrog ene ure in 33 minut. Hitreje ti ni treba, to je le pripravljalna tekma. Ne se razturat, razumeš?

Pa smo šli. Točno ob 10.00 je počila pištola. Nisem se zagnala, a prvi kilometer itak leti sam po sebi. Potegne te množica tekačev, ki se zaženejo, kakor da so na svetovnem prvenstvu, potem pa nekateri zelo hitro odpadejo. Tekla sem nek svoj ritem, bistveno hitrejši od načrtovanega, a mi je bilo fajn. Po štirih kilometrih sem ujela mlajšo tekačico in ji sledila dobra dva kilometra, ko je upočasnila tempo, sem se v nekem trenutku priključila tekaču, ki je tekel točno moj načrtovani ritem. V zavetrju sem mu sledila kar nekaj časa, dokler proga ni obrnila rahlo navzdol in nato z vetrom v hrbet. Takrat je pospešil. Pustila sem ga naprej in se kmalu po devetem kilometru postavila ob bok naslednji mlajši tekačici. Imela je odličen tempo. Nekoliko hiter, a meni pisan na kožo. Sledila sem ji naslednjih 11 kilometrov. V klanec, pa dol, pa čez Lent, čez Pobrežje, mimo Evroparka in na Titov most. Tam pa se je pognala in me v zadnjih 600 metrih ugnala za 10 sekund. A bilo je super! Prvih 15 kilometrov tekme sem spremljala le kilometrski tempo, drugega me ni zanimalo Na koncu pa še tega ne več. V bistvu sem kar pozabila na uro in nisem imela pojma kakšen čas tečem in kakšen bo skupni rezultat. A zdelo se mi je, da bo krepko nad 1:33. Ko sem v cilju pogledala na uro sem bila reees presenečena. 1:31:39. Vaaau! Minuto boljše kot moj najboljši čas! Pa to je noro!

Ne morem verjet. Tokrat sem resnično presenetila samo sebe.





Slikice so sposojene od tu in tam.
Print Friendly and PDF

9 komentarjev:

  1. To pa je čas! Čestitam! Priznam, da si tudi videti temu primerno;-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Bravo, res! Carica!

    OdgovoriIzbriši
  3. Čestitke! Pa še eno vprašanje - v Vaših receptih omenjate enotno moko - a je to bela moka? Lep pozdrav! Maja

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Enotna moka ni bela moka. To je moka Tip 850. Kaj to točno pomeni ne vem. Mislim pa, da je to polbela moka.

      Izbriši
    2. Hvala :) pa en lep dan! Maja

      Izbriši
  4. Hvala vsem za čestitke! Tudi sama sem resnično vesela tega rezultata!

    OdgovoriIzbriši