Na leto izgubimo vsaj dve do tri kape. A najbolj zanimivo je to, da kap v bistvu ne izgubimo, ampah one izgunejo. Enostavno jih ni, ko jih je potrebno uporabiti.
In ker mi je mati narava namenila, da sem vsaki dan obkoržena s tremi moškimi, je vsako leto soglasno sprejet sklep: "Sigurno je mati, ko je spomladi oprala vse zimske stvari, kape tako pospravila, da je več ne najde. Ja, mati bi kape že pospravila, a kaj, ko se le-te niso niti pojavile na spomladanskem pranju.
In tako se vsako leto v jeseni, ko je potrebno kapo uporabiti ponavlja ista zgodba: "Alo! Počakaj malo! Kje je moja kapa! Mati, kam si dala mojo kapo! Saj ne morem na trening brez kape!..."
Zato je prva kapa spletena. Takšna mornarska - vinsko rdeča, rebrastega vzorca, z dvojnim zavihanim robom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar